V naš zadnji dan v San Franciscu nas je pospremilo prijetno sonce. Po jutranjem pakiranju osebnih stvari, naslednjih pet dni bomo namreč zopet preživeli v Silicijevi dolini(Palo Alto), smo se odpravili proti ogledu podjetja Mozilla. Podjetje ima veliko oddelkov širom po svetu vendar na tem mestu se nahaja "srce" podjetja. Na vrhu nebotičnika, ki stoji v neposredni bližini mosta Bay Bridge je zelo prijetno delovno okolje, ki precej spominja na model iz podjetja Google. Zaposleni imajo namreč praktično vso hrano in pijačo na voljo zastonj na delovnem mestu. Iz pisarn je urejen vhod na teraso, ki je zelo lepo urejena in ponuja odličen razgled na Bay Bridge, morje ter del mesta. V samem podjetju nas je zelo lepo sprejela gospodična Mary, ki nam je razkazala prostore ter predstavlia način delovanja. Kot zanimivost velja omeniti, da podjetje deluje večinoma na bazi prostovoljnih sodelavcev, ki razvijajo brskalnik in dodatke. Prostovoljci imajo možnost srečanj in sestankov v prostorih podjetja, kjer jim zaposleni pomagajo ter skupaj reazrešujejo morebitne težave. Vsak ponedeljek ob 11h imajo javno videokonferenco, ki je preko spleta dostopna vsem. Podjetje nam bo ostalo v lepem spominu predvsem po ustrežljivosti in prijaznosti vseh zaposlenih, ki so z veseljem odgovarjali na naša vprašanja in podrobneje predstavili svoje delo. Naš ogled San Francisca se je zaključil z vožnjo mimo Chinatowna.

V nadaljevanju nas je pot vodila do Intelovega muzeja, kjer so na voljo vsi Intelovi izdelki kronološko razvrščeni. Poleg razstavljenih procesorjev je bilo predstavljeno njihovo delovanje ter izdelava od pridobivanja silicija pa tja do končnega produkta. Po slikanju in obveznem obisku tamkajšnjega "gifshopa" smo se odpravili v Tech Museuv v San Jose. Sam muzej je zelo zanimiv in je poln poizkusov ter prikazuje delovanje tehnologije na prvoosebni način. Razstavljeni so poizkusi iz področja fizike, sizmike, odkrivanja vesolja, multimedije, robotike, itd. Najbolj nam bo ostal v spominu simulator potresa, ki simulira 10 različnih potresov iz zgodovine. Najmočnejši potres, ki ga simulira je iz otoka Hokaido(Japonska) iz leta 2003. Naprava simulira celoten potres in to z magnitudo 8.3 po Richterjevi lestvici ter traja 42 sekund. Način prikaza naravoslovja je na tak način zanimiv za vse generacije in če bi imeli pri nas v Sloveniji tak muzej bi marsikoga navdušili za študij naravoslovnih smeri, saj kakor vemo so v zadnjem obdobju pri nas te smeri precej zapostavljene. Velja še omeniti, da v muzeju poizkuse predstavljajo večinoma upokojenci in to prostovoljno. Muzej smo zapustili navdušeni ter se odpravili na kratek sprehod po mestu, ki pa ni preveč zanimivo in ne nudi veliko drugega dogajanja. Mesto je polno visokih dokaj novih qzgradb, ki so kakor izgleda po koncu delovnega časa prazne in lokali so večinoma zaprti. Po ulicah je videti veliko brezdomcev ter nižjega sloja prebivalstva, kljub temu, da stavbe in lokali v samem centru se zdijo na precej visokem nivoju. Po napornem dnevu polnem obiskov smo se odpravili v Palo Alto, kjer smo se nastanili v hiši v neposredni bližini Stanforda, ter bomo tu preživeli naslednjih pet dni.